Za povratne ventile so značilne velike variacije obremenitve in relativno nizka frekvenca odpiranja in zapiranja. Ko je povratni ventil v zaprtem ali odprtem stanju, je njegova življenjska doba dolga in običajno ne zahteva premikanja gibljivih delov. Ko pa se pojavi zahteva po "preklopu", mora povratni ventil delovati prožno, kar je zahteva, ki je še strožja od običajnih mehanskih gibov.
V praksi so protipovratni ventili običajno označeni kot hitro{0}}zapiralni ventili. V trenutku zapiranja medij teče usmerjeno. Ko se kolut ventila zapre, hitrost povratnega toka medija hitro pade od največje do nič, medtem ko se tlak močno poveča. Ta pojav imenujemo "vodni udar", ki lahko poškoduje cevovodni sistem. Vodni udari so še posebej izraziti pri visoko{5}}tlačnih cevovodnih sistemih, kjer več črpalk deluje vzporedno.
Vodni udar je tlačni val, ki ga povzroči prehodni tok v tlačnem cevovodu, ki je posledica skoka ali padca tlaka zaradi sprememb v hitrosti tekočine. Njegov fizični vzrok je v kombiniranih učinkih nestisljivosti tekočine, vztrajnosti tekočine in elastičnosti cevovoda. Da bi rešili to težavo, so oblikovalci vključili različne nove strukture in materiale v zasnovo protipovratnih ventilov, da bi zagotovili delovanje ventila in hkrati zmanjšali vpliv vodnega kladiva.
